Če se:

• občasno počutite nemočni,
• ne morete spati ali se prebujate v zgodnejših urah,
• imate pretirane skrbi, ki jih težko obvladujete,
• nemir,
• občutek hitre izčrpanosti,
• težja koncentracija,
• razdraženost,
• mišična napetost itd.

je to "popolnoma normalen odziv v nenormalnih okoliščinah". Simptomi so odziv organizma na:

• fiziološki,
• kognitivni in
• vedenjski ravni.

Način kako razmišljamo, ima vpliv na to kako se počutimo. Torej tako kot mislimo, tako se tudi počutimo. Čustva in občutki, ki jih doživljamo so seveda realni, vendar so skladni z našo interpretacijo situacije. Naša interpretacija situacije pa ni nujno, da je popolnoma resnična. Naše misli niso nujno dejstvo. Iz tega lahko uvidimo, da je prepoznavanje, sprejemanje in spreminjanje nekoristnih misli ključ do boljšega počutja.

V trenutni situaciji epidemije je pomembno, da nam negativne misli ne vodijo življenja, oziroma smo pozorni na prisotnost nekonstruktivnih misli. V času epidemije se lahko vsakomur pojavijo nekatere skrbi:

• ali smo naredili dovolj za zaščito,
• kaj če zbolim,
• kaj če zbolijo moji bližnji,
• ali lahko umrem,
• kaj če pride do gospodarskega zloma,
• kaj če ne bomo finančno zmogli skozi obdobje epidemije,
• kakšne bodo lahko posledice,
• kaj če me te skrbi in tesnobni simptomi peljejo v bolezen,
• kaj če pride do apokalipse, itd.

Nekateri od pomislekov so lahko tako neprijetni, da jih odrivamo. Kot lahko prepoznamo so tesnobne misli usmerjene v prihodnost in katastrofiziranje.

Kako pa lahko vemo, da so naše skrbi nekonstruktivne?

Skrbi so sicer čisto naraven pojav, saj jih večina ljudi doživlja večkrat dnevno ali večkrat tedensko. Pri tem gre za verigo misli in predstav, oziroma duševno aktivnost reševanja problemov. Kadar pa postanemo preokupirani s skrbmi, lahko postanemo prekomerno tesnobni, prestrašeni in napeti.

Posamezniki lahko doživljajo skrbljivost kot sredstvo za spoprijemanje z neprijetno situacijo, kar nas vodi v povečano tesnobno stanje. Prav tako pa lahko posamezniki presojajo skrbi kot nevarne in neobvladljive in jih zato odrivajo od sebe, te pa vedno raje rinejo v ospredje. Skrb za skrbjo, kombinacija kognitivnih procesov in odrivanje, pa lahko privede tudi do emocionalnih in telesnih motenj.

Kadar ocenite, da so vaše skrbi in problemi rešljivi pojdite v "akcijo" in odpravite težavo. V kolikor so vaše misli:

• preokupirane s skrbmi in problemi v tem trenutku nerešljivi in hipotetični,
• vas obremenjujejo,
• kratijo spanec,
• ste prekomerno utrujeni in
• nemirni,

bi bilo smiselno te misli spodbijati in spreminjati. Tudi ta način ima kar nekaj tehnik, ki jih lahko uporabimo. Konstruktivno spoprijemanje in "obvladovanje" zaskrbljenosti in tesnobnih simptomov vedno vključuje tudi nekaj razmišljanja. Za lažje analiziranje in modificiranje negativnih misli lahko sledite naslednji strategiji, ki jo lahko uporabite kot samopomoč:

 
• prepoznajte in poimenujte miselne distorzije (miselne napake)
• pretehtajte dokaze za in proti
• poiščite alternativne razlage
• poglejte svoje misli iz višje perspektive
• ukrepajte v kolikor ocenite, da je problem rešljiv

V kolikor potrebujete dodatno pomoč in usmeritev me lahko kontaktirate na poštni naslov: info@centerterapij.si