Beseda anksioznost izvira iz lat. besede angere, kar pomeni daviti, dušiti se. Občutek dušenja, stiskanja v grlu ali prsih je eden najpogostejših simptomov anksioznosti. Simptomi anksioznosti se prepletajo in odražajo v mislih, telesu, vedenju in čustvovanju. Vse več ljudi poroča o občutku tesnobe, obupa, zaskrbljenosti, bolečine v prsih, pospešenem bitju srca, lovljenju sape, potenju, napetost v mišicah, tresenju, mravljincih, razdražljivosti, glavobolu itd. Kljub temu, kako frustrirajoči in neprijetni so lahko anksiozni simptomi in se ob tem počutite nemočni, obstajajo načini, s katerimi lahko odpravite povečano stopnjo anksioznosti in zaživite bolj mirno in bolj polno življenje.

 

Veliko posameznikov se običajno niti ne zaveda, da trpi za zmerno in povečano tesnobo. Stopnjo anksioznosti postopno dvigujejo občutek negotovosti, preobremenjenost, kronični stres, nezadovoljstvo in slabi odnosi na delovnem mestu ter zasebnem življenju. Stopnja anksioznosti lahko preraste v motnjo anksioznosti iz katere primeža se je težko izvleči. To lahko potrdijo vsi tisti, ki so se v življenju soočili s to neprijetno motnjo. Tesnoba je neprijetno čustvo, posledica pa so telesne in vedenjske spremembe.

 

Več o psihosocialnem svetovanju in psihoterapiji si oglejte na povezavi